Spominjamo se! Rock Otočec 2/10

V drugem delu Spominjamo se, smo se spomnili na blatni festival Rock Otočec. Prvi Rock Otočec se je zgodil leta 1976, odprl ga je takrat mladi kitarist Andrej Šifrer. Drugi festival se je zgodil leta 1983, predvsem zaradi težavnosti pri komunikaciji. Od leta 1997 do 2013 pa je festival bil redna glasbena prireditev.

Popularni festival je trajal največkrat 3 dni. Običajni prostor in najbolj znan je bil seveda travnik na Otočcu ob reki Krki. Festival se je v letih 1999-2003 preselil na letališče Prečna pri Novem mestu ter leta 2013 v Ljubljano, kjer je končal svojo zgodbo.

Na Rock Otočcu je nastopilo več kot 2.000 glasbenih skupin in več kot 20 držav. Festival je bil predvsem prepoznaven po blatu, kjer je bilo moč poleg plesa ukvarjati se z športom.

Za svoje mnenje o festivalu smo povprašali nepogrešljivega člana na festivalu Sašota Đukiča:

Trenutek, zaradi katerega ti bo Rock Otočec vedno ostal v spominu?

Takšnih trenutkov je več. Morda pa je nekje čisto pri vrhu en zelo nekonvencionalen dogodek za rock festival. Zgodilo se je leta 2005, ko je kot presenečenje večera na oder stopil nekdo, ki nima prav nobene zveze z rock glasbo, bil pa je povezan v zašimi srci. To je dokazal tudi s svojim nastopom in ogrel nekajtisočglavo množico, ki je bila kot v transu. Na veliki oder Rock Otočca je tisto soboto ob polnoči stopil Lojze Slak in nas s svojo harmoniko ponesel v dolino tiho. Takrat je festival Rock Otočec tudi dokazal, da je glasba tista, ki združuje in da so obiskovalci festivala izjemno odprti ljudje, ki hrepenijo le po dobri zabavi, dobri glasbi in po krepitvi prijateljskih vezi.

Ko ti nekdo omeni ime Rock Otočec, kaj je prvo kar ti pride na misel?

Svoboda.

Mama Manka je bila pravzaprav nepogrešljiva na Rock Otočcu. Govorice so, da se mama Rock Otočca še vedno vsako leto sprehaja na tej idilični lokaciji. Drži?

Drži kot pribito. Tudi Mama Manka je bila s svojimi Rock Otočec fanti prav poseben eksperiment, za katerega nismo prav dobro vedeli ali ga bodo obiskovalci festivala sprejeli ali ne. Band je vse leto po vsej Sloveniji promoviral festival in odzivi so bili več kot odlični. Tudi zato je skupina delovala več, kot je sprva hotela. Načrt je bil le enoleten, pač za promocijo tistoletnega festivala, skupina pa se je obdržala kar šest let, Mama Manka pa še vedno na svojih nastopih z največjim veseljem, in na presenečenje haromonike željnega občinstva, ureže kakšno po rokersko. Naj živi Rock Otočec!

Rock Otočec je bil poznan predvsem po tem, kar se je dogajalo poleg glasbe. Razne igre v blatu in izven njega, stand-up ter vsako letno presenečenje festivala, med drugim govor Petra Mlakarja, nastop Lojzeta Slaka, Alfi Nipič je ob umetnem snegu zapel Silvesterski poljub, pevski zbor pa je zapel eno cerkveno in partizansko pesem.

Na veliko žalost vseh organizatorjev in obiskovalcev, se je zgodba Rock Otočca končala na ne najbolj ljub način. Zadnji je potekal v Ljubljani na viču, saj so lastniki parcele (terme Krka) postavili finančno tako težke pogoje, da jih preprosto organizatorji niso mogli izpolniti. Naj še omenimo, da so se organizatorji želeli ponovno srečati in skušati poiskati skupen jezik za leto 2014, vendar se odgovorni parcele niso želeli pogovarjati pod nobenimi pogoji.

Naj še omenimo, da je festival svoje vstopnice že meseca januarja (takrat so prvič izšle) prodali več kot 60% vseh vstopnic. Ob izdaji vstopnic ni bil znana niti ena skupina. Slednji podatek nam da vedeti, da so včasih obstajali drugi ljudje, drugi časi in seveda čisto drugi festival.

Naj še dodamo zadnje besede glavnega organizatorja Rock Otočca, Francija Keka: “Prišli smo v situacijo, ko ne želimo delati Rock Otočca nikjer drugje kot na Otočcu. Tam pa ga ne moremo. Želel pa bi z ekipo, ki je zadnja leta organizirala festival, da bi lahko pripravili vsaj še en, poslovilni, Rock Otočec.”

0 Reviews

Write a Review

Dejan Cvijanović

Read Previous

The Venomous Pinks – “I Really Don’t Care”

Read Next

V Kranj se vrača blues